Naložbeni cilj podsklada Probanka Sigma – sklada absolutnega donosa je dolgoročno doseganje letne donosnosti v razponu med 8 in 12 %, ne glede na tržne razmere. To bo dosegal z aktivnim investiranjem v opcije (izveden finančni instrument) ter v obveznice, instrumente denarnega trga in depozite. Osnovni finančni instrument opcij so delniški indeksi.

V opcije bo naloženih 10 do 15 % neto vrednosti portfelja, preostali del (85 do 90 %) pa bo naložen v denarju, ki trenutno prinaša okrog 5 % letno. Podsklad trguje izključno z opcijami, s katerimi se trguje na organiziranih trgih po svetu, in pri tem ne prevzema tveganj, ki bi ne imela pokritja v njegovem premoženju.

Priporočeno obdobje varčevanja je navadno krajše od klasičnih delniških skladov ter je nekje od 3 do 5 let in naprej.

Zakaj varčevati v podskladu Probanka Sigma?

Naložba v Sigmo primerna za vlagatelje z večletnimi izkušnjami pri naložbah na kapitalskem trgu in tolerantnim odnosom do tveganja oziroma z ugodnimi finančnimi razmerami. Ker pa bo v opcije naloženih le 10 do 15 % neto vrednosti portfelja, preostali del (85 do 90 %) pa bo naložen v denarju, je Probanka Sigma odlična priložnost za vsakogar:

• ki se v tem trenutku boji, da ni pravi čas za začetek varčevanja in/ali
• ki že ima privarčevano oz. ustvarjeno premoženje, pa ga ne želi izpostavit velikemu tveganju, ob tem pa si lahko obeta večje donose kot v banki.

Koncept absolutne donosnosti in podsklad absolutnega donosa

Klasični vzajemnimi skladi, katerih uspešnost se izraža relativno v neki meri uspešnosti oziroma benchmarku (običajno kakšen referenčni tržni indeks, kot npr. SBI20, DAX ipd.), praviloma zadovoljijo želje in pričakovanja vlagateljev v daljših obdobjih rasti vrednosti vseh vrst premoženja (nepremičnin, delnic in VEP različnih skladov). V času finančnih kriz in medvedjega trga pa se vlagateljem v veliki meri spremeni odnos do tveganja in postanejo v veliki meri nezadovoljni z razvojem dogodkov, ne glede na to, da je njihova naložba npr. izgubila »le« 20 %, medtem ko so borzni indeksi padli za več kot 30 %.

Za takšne vlagatelje se kot alternativa ponujajo vzajemni skladi oziroma podskladi absolutnega donosa (angl. »absolute return fund«), ki temeljijo na konceptu absolutne donosnosti. Pri tem konceptu se meri uspešnost sklada glede na nek fiksno postavljen cilj (npr. donosnost 8 % letno) ali pa glede na obrestno mero denarnega trga.

Cilj vzajemnega sklada oziroma podsklada absolutnega donosa je torej ustvarjanje pozitivnega donosa ne glede na gibanje trga: tudi v obdobju »medvedjih« trgov skuša sklad doseči ciljno donosnost. Tako bo upravljavec dosegel svoj cilj, ko bo npr. dosegel 8 % letno donosnost pri tem, ko so trgi padli za 20 %, in tudi, ko zrastejo za 20 %!

V ta namen v veliki meri uporabljajo izvedene finančne instrumente (opcije, terminske pogodbe), katerih vrednost je posredno ali neposredno odvisna od cene osnovnih instrumentov: vrednostnega papirja (npr. delnice, obveznice), tuje valute, blaga, višine obrestne mere, indeksa oziroma ocene kreditne sposobnosti ali podobnih spremenljivk. Drugače povedano, gre za poslovanje s pogodbami, s katerimi se kupec in prodajalec dogovorita za nakup ali prodajo določenega zneska oziroma količine osnovnih instrumentov na določen dan v prihodnosti po ceni, določeni danes.