Drugo mnenje

Višja matematika

1. Ste nedaleč od upokojitve in bi želeli iz tega portfelja prejemati dodatek k pokojnini
2. Vendar pa želite dedičem zapustiti tudi realno začetno vrednost te glavnice. To pomeni, imate 750.000 evrov glavnice, ta naj se realno ohranja, iz presežka pa želite še rento. (Moj komentar: Ta želja seveda implicira visoko varnost te glavnice, kar je v nasprotju z zmernim tveganjem, omenjenim zgoraj)
3. Z rento samo iz bančnih obresti niste zadovoljni.
4. Želite recept za sestavo portfelja in nasvet, kako se lotiti črpanja, da bi bil denarni tok, kar se da enakomeren. Najraje bi imeli kar nek matematični model, ki bi usmerjal odločitve pri tem.

Razmišljajmo o problemu. Najprej ohranjanje vrednosti. To je vidik, neposredno povezan s tržnim kapitalističnim gospodarstvom, ki temelji na tekmovanju. Ta sistem najbolj funkcionira pri neki relativno nizki, a stalni inflaciji. Udeležence s tem spodbuja, da "migajo" in kaznuje tiste, ki bi imeli denar v nogavici in želeli ohranjati pridobljeno brez kakršnegakoli tveganja. Grožnja izgube, dejanske ali pa samo implicitne, je vgrajena v sam sistem. Visoka inflacija seveda je problem, a vendar si po drugi strani nobena država ne želi ničelne inflacije ali celo deflacije. Finančnih inštrumentov za ohranjanje realne vrednosti je malo: včasih smo imeli obveznice, vezane na R ali TOM, v ZDA poznajo inflation-linked bonds in treasury inflation protected securities. Zdaj pa tega v Sloveniji, vezanega na lokalne razmere, ni. Pa tudi če bi bilo, je vprašanje realističnega merjenja inflacije. S tisto statistično košarico, katere sestava naj bi odražala splošno rast življenjskih stroškov, se da obilno manipulirati, in to države tudi počnejo. Na dolgi rok (kar pa je veliko daljše od vašega varčevalnega obdobja) naj bi inflaciji še najbolje parirale nepremičnine in delnice, a konkretno vam to nič ne pomaga.

Matematični model. To je precej neuresničljiva želja, če pomislimo na okvir celotne zadeve pri investiranju. Ali obstaja kakršnakoli povezava med f(t) ter f(t-1), če malo abstraktno postavimo, pa naj gre za kakršno koli smiselno obdobje od recimo enega meseca navzgor in katerikoli ovrednoteni dejavnik, recimo čisti dobiček. Seveda lahko v posameznih primerih za nazaj določene odvisnosti vidimo in na njih lahko položimo formule, ki bi jim ustrezale. A to so posamezne, partikularne rešitve. Z algoritmičnimi rešitvami se trudijo trume zelo pametnih ljudi že dolgo časa, zaenkrat kakega resničnega uspeha ni videti.

Donosnost nad inflacijo. Pred časom sem napisal tole: [ne najdem članka: 6950] , kar predstavlja približek na podlagi največjega možnega vzorca. Se pravi 6 ali pa največ 7 realnih odstotkov. In še to je pridelano v veliki meri v obdobjih nizke inflacije. Vendar, pozor, z delnicami in ne z zahtevo po ohranitvi glavnice.

Skratka, problem, kot ste ga zastavili, je v tej obliki (načelno) uresničljiv le z izjemno majhnim pribitkom nad inflacijo. V praksi pa je še ta hipotetično uresničljiva rešitev težko izvedljiva, ker želite sprotno ohranjanje (torej čez 1 leto, čez 2 leti in tako dalje do takrat, ko naložba preide na dediče), ne pa recimo ohranitev čez 10 let, vmes pa se lahko dogaja karkoli.

Z odgovorom verjetno niste zadovoljni, a tu ste naleteli na meje dometa rubrike Drugo mnenje in nas, ki v njej odgovarjamo ter našega (ali pa mojega) odklonilnega odnosa do trosenja neutemeljenih pretirano optimističnih obljub. Lahko, da vam bodo kje drugje odgovorili bolj po vaših željah.