Marsikaterega odgovornega starša zgornje vprašanje skrbi. Po pokojnikih se namreč ne deduje le njihovo premoženje, pač pa tudi njihove obveznosti. Družinski člani torej podedujejo tudi dolg, in če je ta velik zaradi nedavnega nakupa nepremičnine, lahko smrt kreditojemalca poleg velike čustvene prizadetosti povzroči tudi finančno zagato. V ta namen so zavarovalnice razvile življenjsko zavarovanje kreditojemalcev. To je pravzaprav podvrsta običajnega riziko zavarovanja, ki smo ga opisali prejšnji teden.

Bistvena značilnost te podvrste je, da se zavarovalna vsota skozi čas znižuje, zato je včasih imenovana tudi življenjsko zavarovanje s padajočo zavarovalno vsoto. Razlog za zniževanje je predpostavka, da skozi čas kreditojemalec svoj dolg do banke počasi obročno poravnava. Preostanek dolga se znižuje in zato je tudi potreba po zavarovalni vsoti za smrt vse nižja. Tipično je torej zavarovanje prilagojeno odplačilnim parametrom našega kredita, tako da je v vsakem trenutku odplačilne dobe zagotovljeno, da bi bil preostanek dolga poravnan z izplačano zavarovalnino v primeru smrti.

Ti produkti so lahko vezani na posamezno banko (banka kot pogoj postavi sklenitev natančno določenega zavarovanja kreditojemalca pri izbrani zavarovalnici) ali pa ne. V zadnjem času praktično vsaka banka ponudi sočasno sklenitev tudi takega zavarovanja ob najetju kredita, saj imajo urejeno pogodbeno zavarovanje z zavarovalnicami, ki jih ponujajo. Sklenitev pomeni večjo verjetnost za banko, da pri odplačilu kredita ne bo težav, poteg tega pa zraven še nekaj malega zaslužijo s provizijo.

Plačevanje premije

Premija je izračunana glede na višino in trajanje kredita. Lahko se jo plačuje periodično, včasih pa banka-kreditodajalec zahteva vplačilo v enkratnem znesku. To je ponavadi slabše, še posebej, ker se lahko zgodi, da bomo kredit odplačali predčasno in potemtakem del obdobja zavarovalne zaščite sploh ne bomo potrebovali. Pri periodičnem plačevanju se premija pogosto plačuje le 2/3 časa trajanja zavarovanja. To se pravi, da tudi tu dejansko zaščito plačujemo nekoliko vnaprej in ne sproti.

Zavarovalna vsota

Zavarovalna vsota torej skozi čas pada. Če smo sklenili eno od "svobodnih" tovrstnih zavarovanj, si dinamiko in višino zaščite lahko prilagodimo sami. Pri drugih je manevrskega prostora manj in je zavarovalna vsota predpisana, da, na primer, vedno (vsako koledarsko leto) znaša 110% preostanka dolga.

Zdravstveno stanje, nezgode, invalidnost

Naše zdravstveno stanje in starost sta seveda pomembna za izračun višine premije tudi pri tem zavarovanju, možno pa je z isto pogodbo zavarovati tudi dve osebi (če npr. skupno odplačujeta kredit).

Od nekega mejnega zneska zavarovalne vsote navzgor bo ob sklenitvi potreben tudi zdravniški pregled, ki ga organizira zavarovalnica in je brezplačen.

K osnovnemu življenjskemu zavarovanju lahko po želji priključimo dodatno zavarovalno vsoto za nezgodno smrt, za trajno invalidnost (nad določenim odstotkom invalidnosti) zaradi nezgode ali pa dodatno zavarovalno vsoto, ki se izplača ob nastopu ene od vnaprej določenih kritičnih bolezni.

Sklep

Ob nastopu zavarovalnega primera se torej banka poplača iz tega zavarovanja. Praviloma je zavarovalne vsote dovolj, da nekaj preostalega denarja dobijo še drugi upravičenci, torej družinski člani. Če smo sklenili dodatno zavarovanje za nezgodno invalidnost in nas doleti tak primer, je lahko preostanek tudi precej velik in nam olajša finančno varnost v prihodnosti.

Produkti v spodnji tabeli se med seboj tudi nekoliko razlikujejo. Kot vedno pri zavarovanjih je smiselno temeljito prebrati vse splošne in posebne pogoje, ki za našo pogodbo veljajo. Na primer, pri nekaterih zavarovalnicah obstaja klavzula, ki določa, da če zavarovanec umre v prvih 6 mesecih po sklenitvi in je bilo zavarovanje sklenjeno brez zdravniškega pregleda, potem zavarovalnica izplača samo polovico zavarovalne vsote.

Pregled ponudbe življenjskih zavarovanj s padajočo zavarovalno vsoto