V množici različnih zavarovalnih produktov se marsikdo, ki mu to področje ni blizu, ne znajde. Tokrat zato na kratko predstavljamo razlike med življenjskim in nezgodnim zavarovanjem. Kaj obsega prvo in kaj drugo ter komu sta obe vrsti namenjeni?

Kdo dobi denar, če se mu nekaj zgodi

Življenjsko zavarovanje je namenjeno zaščiti oseb, ki so odvisne od vašega dohodka. Če ste vi zavarovanec in vas doleti smrt med trajanjem zavarovanja, dobijo zavarovalnino tiste osebe, ki ste jih vnaprej določili kot upravičence z namenom, da jim olajšate poznejše življenje brez vaših dohodkov.

Nezgodno zavarovanje je prvenstveno namenjeno povračilu izpada dohodka v času, ko zaradi posledic nezgode ne moremo opravljati dela oziroma nadomestilu nekaterih stroškov, ki jih imamo v času okrevanja. Kadar zavarovanje obsega tudi nevarnost nezgodne smrti, je v tem primeru izplačilo namenjeno vnaprej določenemu upravičencu, tako kot omenjeno zgoraj. Sicer pa je zavarovanec istočasno tudi upravičenec za izplačila.

Kaj je zavarovalni primer

Pri življenjskem zavarovanju je dogodek, ki sproži izplačilo denarja (zavarovalne vsote), smrt zavarovane osebe (kadar gre za ŽZ za primer smrti in doživetja pa tudi »doživetje«, torej potek zavarovalne dobe), in to zaradi kakršnegakoli vzroka kadarkoli med zavarovalno dobo.

Pri nezgodnem zavarovanju je dogodek, ki sproži izplačilo denarja, nastop nezgode. Ta je definirana kot »nenaden, nepredviden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje mehansko ali kemično na njegovo telo ter ima za posledico telesno poškodbo ali smrt«. Pri tem lahko zavarovanje velja »kadarkoli« (torej 24 ur na dan) ali pa le del časa, npr. v službi, na službenih poteh in na poti od doma v službo in nazaj, na pa v prostem času.

Praviloma se bolezni ne štejejo za nezgode, razen izjemoma (meningoencefalitis kot posledica pika okuženega klopa ali tetanus zaradi pasjega ugriza). Kot primer, srčni infarkt ni  nezgoda. Včasih pa so dodatno vključene še nevarnosti, ki ne spadajo pod zgornjo definicijo nezgode. To ponekod denimo velja za nenamerno zaužitje pokvarjenih živil.

Pod katerimi pogoji pride do znižanega izplačila

Kadar splošni pogoji življenjskega zavarovanja to določajo, bo pri nekaterih vzrokih smrti izplačilo nižje, kot znaša zavarovalna vsota. Pri tem gre lahko za: samomor, vojne dogodke, jedrske, biološke ali kemične katastrofe ter teroristične napade. Ravno tako bo izplačilo nižje, če:

a) pride do smrti kmalu po sklenitvi zavarovanja, med trajanjem tako imenovanega »začasnega kritja«;

b) če je smrt zavarovane osebe povzročil upravičenec; ali

c) če je zavarovanec ob sklenitvi pogodbe netočno prijavil ali zamolčal pomembno okoliščino.

Pri nezgodnem zavarovanju so v celoti izključene nezgode, ki so posledice udeležbe na nekaterih nevarnih športnih tekmovanjih, pri storitvi kaznivega dejanja, pri vožnji vozila brez vozniškega dovoljenja, vojnih dogodkih, nemirih in vstajah, zmanjšanja duševnih sposobnosti zavarovanja zaradi vpliva  alkohola, mamil ali zdravil. Izplačilo pa je lahko znižano, če so na posledice nezgode vplivale bolezni in hibe, ki so obstajale že pred nezgodo.

Povišanje premije

Kadar zavarovalnica oceni, da je njeno tveganje povišano, je pripravljena skleniti zavarovanje le s povišano premijo, zavarovanje je torej dražje. Pri življenjskem zavarovanju so razlog lahko zdravstveno stanje, poklic oziroma dejavnost zavarovane osebe in njene prostočasne dejavnosti.

Pri nezgodnem zavarovanju veljajo podobni razlogi. Poleg tega je zavarovanec dolžan obvestiti zavarovalnico če med trajanjem pride do spremembe podatkov , npr. da se je začel ukvarjati z rekreativnim potapljanjem.

Višina izplačila ob zavarovalnem primeru

Pri življenjskem zavarovanju je relativno enostavno: po smrti zavarovanca dobi upravičenec zavarovalno vsoto, povišano za morebitni pripisani dobiček (ali pa vrednost premoženja na polici, če je le-ta višja od zavarovalne vsote v primeru naložbenega zavarovanja).

Pri nezgodnem zavarovanju pa so stvari izjemno kompleksne, saj so tudi zavarovane nevarnosti številne in jih lahko ob sklenitvi skoraj poljubno med seboj kombiniramo. To pomeni, da plačujemo premijo za tiste nevarnosti, za katere smatramo, da jih utegnemo potrebovati, za druge pa ne. Zneski se torej seštevajo, če so bile nevarnosti vključene v kritje:

• nezgodna smrt - smrt zavarovanca zaradi posledic nezgode v prvem letu po nezgodi
• trajna invalidnost - če se v enem letu od dneva nezgode ugotovi, da je nezgoda povzročila trajno invalidnost in sicer sorazmerno (linearno ali progresivno) s stopnjo invalidnosti (primer: izguba vida enega očesa je 35% invalidnost; izguba roke nad komolcem je 65% invalidnost)
• dnevno nadomestilo - za vsak dan trajanja popolne delovne nezmožnosti opravljanja poklica (vendar največ 200 ali 365 dni)
• bolnišnični dan - za vsak koledarski dan, ko se zavarovana oseba zaradi zdravljenja posledic nezgode nahaja v bolnišnični oskrbi (vendar največ 365 dni v dveh letih)
• stroški nujnega zdravljenja
• stroški reševanja v gorah ali v vodi ali stroški prevoza ponesrečenca
• nezgodna renta zaradi trajne invalidnosti (od določene stopnje invalidnosti navzgor)
• družinska ali vdovska pokojnina zaradi nezgodne smrti

Ponekod pa obstajajo tudi nekateri manj običajni dodatki:

• nadomestilo za zlom kosti
• nadomestilo za bolečine
• stroški kozmetične operacije zaradi nezgode

Podlaga za obravnavo nezgode je vedno ustrezna zdravstvena dokumentacija, ki dokazuje poškodbo in njene posledice. Izplačilo zavarovalnine zaradi smrti ali nezgode ni obdavčeno. Kot vedno velja: zgornje določbe se ne nanašajo nujno na vsa zavarovanja na slovenskem trgu, saj se le-ta med seboj razlikujejo. Vedno je treba prebrati vse splošne in posebne pogoje in klavzule, ki se tičejo izbranega zavarovanja.